Najprej za vajo ponovi na glas: Pešec čez cestišče. Pešec čez cestišče.
Pešec čez cestišče. Ni lahko, ne? Prav tako ni preprosto biti avtomobilist na Silbi. Ker te preprosto ni. Tam so: pešci, kolesarji (prepovedani v poletni sezoni), par traktorjev, barke in doktormobil. To je to. To je šarm malega otočka, do katerega sem potovala z avtom, letalom in kataramaranom. Ne, ni daleč. Sredi Jadrana je, malo južno od Malega Lošinja. Samo prijazni sosedje so ponujali (pre)poceni letalske karte pa sem poskusila. Podvig je uspel, se ga izplača ponoviti!
Kako je bilo? Stresno. Vsak dan sem morala čakati, da se odpreta gostilna in trgovina. In zelo sem izgubljala v Scrabblu. Spoznala mlado pupo, ki je mornarka. Prvič v življenju videla v živo škorpijona v naravnem okolju. In jate metuljev. Trpela nisem. Pa čeprav ni bilo tople deževnice. Bilo pa je morje, sonce, zrak in svoboda.
Monday, September 21, 2009
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
0 comments:
Post a Comment