Osebnostna zrelost

"Nekateri ljudje osebnostno dozorijo prej, drugi pozneje, nekateri nikoli (kar pa ne pomeni, da duševno niso zdravi)."
Hajdeja Črnko: Kontaktna kultura, skripta, Srednja zdravstvena in kozmetična šola MB

Mala črna knjižica

A poznate Moleskine? To je mala priročna zadevica, ki sicer seveda sedaj obstaja v sto in eni različici, knjižica, v kakršno so nekoč svoje briljantne (in malo manj diamantne) ideje zapisovali, zarisovali in čečkali modeli kot so van Gogh, Picasso in Hemingway. Sama sem postala lastnica enega takšnih pred kakšnim letom in od takrat se ne ločim od njega.

Našel pa se je celo osebek, ki je svoj blog poimenoval po Moleskinu. Od tam via FB friend naslednjih nekaj krasnih vrstic.

Najboljši slovenski rock band je?

Zame Dan D. Ste pričakovali, da bom napisala Siddharta, a ne?

Moj prijatelj Jure

Globoko v pohorskih gozdovih se je zgodilo. Prvič. Zame in zanj. Odslej mi lahko rečete tudi Velika gobarka.

Silba, otok pešcev

Najprej za vajo ponovi na glas: Pešec čez cestišče. Pešec čez cestišče.
Pešec čez cestišče. Ni lahko, ne? Prav tako ni preprosto biti avtomobilist na Silbi. Ker te preprosto ni. Tam so: pešci, kolesarji (prepovedani v poletni sezoni), par traktorjev, barke in doktormobil. To je to. To je šarm malega otočka, do katerega sem potovala z avtom, letalom in kataramaranom. Ne, ni daleč. Sredi Jadrana je, malo južno od Malega Lošinja. Samo prijazni sosedje so ponujali (pre)poceni letalske karte pa sem poskusila. Podvig je uspel, se ga izplača ponoviti!

Kako je bilo? Stresno. Vsak dan sem morala čakati, da se odpreta gostilna in trgovina. In zelo sem izgubljala v Scrabblu. Spoznala mlado pupo, ki je mornarka. Prvič v življenju videla v živo škorpijona v naravnem okolju. In jate metuljev. Trpela nisem. Pa čeprav ni bilo tople deževnice. Bilo pa je morje, sonce, zrak in svoboda.

Za domovino s praženim naprej!

Kot že predlani in lani smo se tudi letos udje podali praženemu naproti. S krajšim postankom v Celju smo v okrepljeni zasedbi nadaljevali svoje romanje proti božanstvu Krompirju. Niti enkrat nismo zašli do Radeč. Pravzaprav je bilo zelo preprosto najti mesto zločina. Le slediti je bilo treba harmoniki in vonju po praženem. Zmagovalec? Praženi z jurčki in jajčko. Ah ja, seveda smo tudi ta dogodek svetovnega pomena dokumentirali. Se vidimo prihodnje leto?


P.S. Ste vedeli, zakaj smo v društvu za svoj zaščitni znak izbrali koloradskega hrošča, ki krompir najbolj uničuje? Zato, ker ima le hrošč krompir tako rad kot mi!

Nisem bila pridna

Dragi Peskovnik,
odpusti mi, da te zanemarjam, odkar se preganjam po kuloarjih Facaknjige. Res nisem hotela postati takšna packa. Posipam se s pepelom.

Prosim, razmisli, pretehtaj in najdi kanček odpuščanja v svojem srcu samo zame.

P.S. Do takrat pa poglej slikice z vandranja po Kanadi in ZDA.

Zasedli ste moje mesto

Prevzamete tudi mojo invalidnost?

Če bi bil svet vasica s sto prebivalci ...

Bi bil takšen.

Kjer se čas ustavi

Ko boste potrebovali odmor od realnosti in si želeli nič drugega kot ležati na travi in prisluhniti molku kartuzijancev, se zapeljite v Žiče. Vse to samo za štiri evre!

V tretje gre rado

Lovrenška jezera
Prvič (z Rogle): neurje s strelami, za življenje in smrt je šlo!
Drugič (z Ribniške koče, julija, ne vem katerega leta): sneg, dež, sonce
Tretjič (spet z Rogle, včeraj): končno sonce!

Slovenski turistični ponos

Da ne bo kdo rekel, da v naši žepni deželici ne premoremo otoka, vam zaupam, da že samo moja malenkost ve za tri - Blejski otok, Mariborski otok in Betnavski otok. Imamo še kakšnega?

Bučkovci

Pa ne prleška vasica, ampak obdobje, v katerem na vrtovih poganjajo okrogle, podolgovate, ovalne in še kakšne bučke.
Sprehodite se po sosedovem vrtu, odtujite dve bučki (obliko izberite glede na razpoložljivo stanje - vedno rabutajte tam, kjer se bo najmanj poznalo) in mladi česen. Vmes potrgajte še nekaj sončkov na steblu (ti so le za popestritev, čeprav bi se najbrž dali tudi pojesti) in tečite domov, da vas ne dobijo na delu!

Za bučkovanje z rižem potrebujete:
- bučki,
- česen,
- riž basmati,
- navadni čvrsti jogurt,
- sol,
- poper,
- pehtran (najboljši je sveži, ampak tudi sušen bo opravil svojo nalogo),
- olivno olje.

Skuhajte riž po navodilih s škatle (ne, v liter vode ne gre kila riža!). Bučki podolgem razčetverite in povprek narežite. Obilno posipajte s pehtranom, soljo, sveže mletim poprom ter stisnjenim mladim česnom. V ponvi zagrejte olivno olje in dodajte bučke.
Pražite nekaj minutk, da se bučke prepečejo. Dodajte jih kuhanemu rižu in v lahko poletno rižotko zamešajte še nekaj žlic navadnega jogurta in par kapljic najboljšega domačega olivnega olja. Ljubitelji tunine dodajte še to. Riž lahko mirno zamenjate z manjšimi testeninami (kakšne penne ali svedri bodo idealni). Pa dober tek!

Polnočni prigrizek

No, ni čisto zares polnočni, ampak zelo pozna večerja. Tako pač je, če so v mestu izredne razmere (beri: Festival Lent), če delaš v firmi brez klime in se mehko kuhan privlečeš domov, zlekneš za dve urci na klimatiziran kavč in se v lahnem drncu sprehodiš do Trikotne jase. Čas te malce povozi. Potem pa se oglasi želodček in zahteva svojo dnevno porcijo tople kuhane hrane.

V navalu navdiha sem se lotila kar dveh podvigov brez ogljikovih hidratov.



1. podvig: Porova juha Trnovo (po Vidi)

Za zdravo juhico nabavi:
- por
- olivno olje
- 100 g stročjega fižola
- en paradižnik
- eno jajce (Vida sicer zahteva dve prepeličji, ampak bo stara dobra kokoškina čisto ok)
- žličko curryja
- sol
- poper

Por razpolovimo po dolgem in narežemo na kolobarje. Pocmarimo ga na olju, dodamo olupljen, na kocke narezan paradižnik. Pridružimo še na koščke narezan stročji fižol in zalijemo z vodo, dodamo začimbe (lahko pogoljufamo z zelenjavno kocko) in kuhamo kakšnih 15 minut. Na koncu dodamo jajce in počakamo, da zakrkne.



2. podvig: Kokosov piščančji file

Na maminem vrtu na skrivaj narabutaš mlado eko zelenjavo:
- korenje,
- bučke in
- kumare.

V trgovini kupiš:
- piščančji file (pol komada),
- kokosovo mleko,
- šampinjone,
- sol,
- poper.

V shrambi najdeš vrečko curryja, ki si jo pritovoril lani iz Barcelone.

Piščančji file narežeš na majhne koščke, soliš, popraš in ga za pol ure vtakneš v hladilnik, temeljito politega s kokosovim mlekom. Segreješ vok in vanj zabrišeš pozabljenega piščanca s kokosovim mlekom vred. Dodaš korenje in oboje cmariš kakšnih sedem minutk (vmes, če si kadilec, mirno pokadiš cigareto), čez nekaj minut dodaš še bučke in kumare. Po petih minutah butneš not še dve žlički curryja in na rezine narezane šampinjone. Vztrajaš še en komad na radiu. Voila!

Do nadaljnjega ...

na Lentu. Polnim svojo krhko otroško dušo z nasmehi in radostjo in med notnimi črtovji in metronomi po reki spuščam svoje odrasle misli.

Kam?

Bodi EKO

Že dolgo časa sem globoko vpeta v razmišljanja o podnebnih spremembah, globalnem segrevanju, trajnostnem razvoju in negativnem vplivu na okolje. Zavzeto preberem (in po svojih najboljših močeh upoštevam) nasvete za manjši vpliv na okolje. Priporočam Timov The Global Warming Survival Guide.

Z velikimi očmi, žalostjo in zgroženostjo spremljam, kaj smo že naredili svojemu (edinemu!) planetu. In se po svojih najboljših močeh trudim, da bi čim bolj zmanjšala svoje negativne vplive na okolje. Kako?

1. Redko se vozim z avtomobilom. Svoje poti največkrat opravim s kolesom, avtobusom ali vlakom. Pravzaprav resno razmišljam o tem, da bi si avto z nekom delila (kakšni interesenti?) ali se mu sploh odrekla.

2. Resno in redno ločujem odpadke. In zelo me moti, da mi to na delovnem mestu ni omogočeno.

3. Ugašam luči, ki jih ne potrebujem. Uporabljam varčne sijalke.

4. Vode ne uporabljam po nepotrebnem.

5. Izogibam se uporabi plastičnih vrečk in embalaž.

6. Ogrevanje reguliram z avtomatiko.

7. Zamenjala sem okna in tako prihranim veliko energije pri ogrevanju.

8. Računalnik, televizijo in ostale aparate se trudim vestno izklapljati iz elektrike, ne ohranjati v stanju "stand by". Tudi takrat naprave še vedno za svoje delovanje potrebujejo električno energijo.

Najbrž počnem še veliko drugih malih stvari, s katerimi skušam zmanjšati svoj vpliv na okolje, v katerem bi si želela še dolgo živeti. Vendar so se že tako zelo integrirale v moje navade, da jih sploh več ne znam izpostaviti. To je dobro, mar ne?

Pa vi, drago bralstvo? Pomislite kdaj na Zemljico, ko se peljete z avtom v sto metrov oddaljeno trgovino?

In pravkar slišim, da so naši vrli politiki na Ministrstvu za okolje in prostor končno ustanovili Službo za podnebne spremembe, pripravljajo pa tudi zakon o podnebnih spremembah. Pozdravljamo in čestitamo!

Iglavec ali listavec?

"Čeprav Pero ni narkoman, ampak samo hašišar, samo kaj ve Radovan, da ni vsak hašišar avtomatsko iglavec in da je mogoče samo listavec. To je njemu vse isto."

Goran Vojnović (2008): Čefurji raus. Študentska založba, Ljubljana, str. 20.

Noro zdravi mafini

Dolgo že nismo nič skuhali. No, to ne pomeni, da se v Peskovniku več ne kuha - seveda se! - pač pa, da bog pokorne zapisovalke kulinaričnih podvigov ni obdaril z veliko volje. Zato bomo danes ta greh odpravili in z vami podelili recept za noro zdrave mafine brez moke.

Pri sosedu si sposodiš:
500 g skute
200 g mletega maka
4 (domača) jajca
1 vrečko vanilijevega sladkorja
špric rumove esence
cimet
suho sadje

Jajca ločimo na beljake in rumenjake. Beljake stepemo v sneg. Z mešalcem najprej zmešamo rumenjake in skuto, nato dodamo še sneg, cimet, rumovo esenco, vanilijev sladkor in mak ter vse skupaj zmešamo v gladko maso. Pripravimo modelčke za mafine, podložimo papirnate ovojčke in jih napolnimo z maso. Kalorično vrednost lahko mirno dvignemo tako, da v vsak mafin vtaknemo tudi košček črne čokolade. Vtaknemo v pečico za 40 minut in pečemo pri 200 stopinjah. Ohladimo noro zdrave mafine in okrasimo z na drobno narezanim suhim sadjem (fige, marelice, slive).

Naj tekne!

Sinergija?